Ali si Dodik z milijonskim lobiranjem v ZDA "kupuje" vpliv nad državnim premoženjem BiH?

Glede na analizo dokumentov, zbranih na podlagi ameriškega zakona o registraciji tujih lobistov (FARA), je Republika Srbska v letih 2025 in 2026 enajstim ameriškim lobističnim podjetjem plačala najmanj 8,9 milijona dolarjev, poroča N1 BiH.

Nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, sicer še vedno neformalni vodja te entitete v Bosni in Hercegovini (BiH), si z oblastmi v Banjaluki že dolgo prizadeva za odpravo ameriških sankcij in oslabitev vloge visokega predstavnika mednarodne skupnosti ter širitev pristojnosti entitet. Pri tem pa posebno veliko vlogo igra tudi vprašanje državnega premoženja.

Spor glede državnega premoženja med oblastmi v Sarajevu in Banjaluki namreč ni le birokratsko vprašanje o vpisih v zemljiške knjige, temveč gre za premoženje v obliki gozdov, rek, kmetijskih zemljišč, energetskih koridorjev in vojaških lokacij, vrednih več milijard evrov.

Prav zaradi tega je lastništvo nad temi viri postalo eno od glavno bojišč za politično prihodnost države. Kot je že leta 2017 pojasnil pravni strokovnjak Harun Išerić, državno premoženje v svojem bistvu odraža suverenost in ozemeljsko celovitost BiH.

Če bi premoženje prešlo v roke entitet, kot to zahteva Dodik, bi osrednja država izgubila svojo moč. Da gre pri tem za izjemno nevarno stičišče politične moči in gospodarskih interesov, opozarja tudi Svet za politiko demokratizacije (DPC). Politična enačba je namreč dokaj preprosta: kdor je pravni lastnik teh virov, v praksi dejansko nadzoruje ozemlje, tuje naložbe in celoten razvoj države.

Stališče ZDA je bilo do nedavnega zelo jasno: državno premoženje pripada izključno državi Bosne in Hercegovine. Dokler to vprašanje ni rešeno, visoki predstavnik mednarodne skupnosti ne more končati svojega mandata. Rešitev statusa državnega premoženja je namreč glavni neizpolnjeni pogoj iz t. i. agende 5+2 – seznama petih ciljev in dveh pogojev, ki jih je mednarodna skupnost zahtevala pred ukinitvijo urada visokega predstavnika.

Dodikove zahteve po prenosu lastništva na entitete so prav tako v neposrednem nasprotju z dosedanjimi odločitvami, ki jih je sprejelo ustavno sodišče BiH.

Toda politično okolje se spreminja. Novo poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o Zahodnem Balkanu v ospredje postavlja stabilnost, energetiko in gospodarske interese, precej manj pa povojno gradnjo institucij. Tukaj pa nastane težava, saj energetskih projektov in prometnih koridorjev v praksi ni mogoče ločiti od vprašanja, kdo razpolaga z zemljišči in strateškimi viri.

Da se v ozadju odvijajo velike spremembe, potrjujejo nedavni dogodki. Kot smo namreč poročali, je visoki predstavnik Christian Schmidt 10. maja napovedal odstop. Njegov umik nekateri poznavalci pripisujejo hudim pritiskom ZDA in večletnim zahtevam Dodikove stranke SNSD. Po poročanju portala Istraga.ba so ameriške oblasti Schmidtu postavile ultimat glede reševanja vprašanja državnega premoženja in mu zagrozile celo z uvrstitvijo na črni seznam. Nemški časnik FAZ pa dodaja, da želi Washington imenovati naslednika, ki bi ga bilo "lažje upravljati".

Viri navajajo, da naj bi bil Schmidtov odstop del širšega dogovora med Banjaluko in Washingtonom, saj je Trumpova administracija lani že odpravila sankcije za večino uradnikov Republike Srbske. Ob tem ne gre spregledati, da se je delegacija SNSD v času teh pritiskov v Moskvi srečala z Vladimirjem Putinom in prav tako razpravljala o usodi visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.

Ob tem pa politolog Jasmin Mujanović opozarja, da bi lahko Washington v iskanju hitrih rešitev in zmanjšanja mednarodnega nadzora pristal na kompromise, pri čemer bi morda prav novi visoki predstavnik posredoval pri sprejemanju novega zakona o državnem premoženju. Tako bi usoda premoženja BiH postala stičišče Dodikovih zahtev in ameriških gospodarskih interesov.

Kot opozarjajo politični analitiki in poznavalci razmer, bi imel morebiten dogovor, sklenjen mimo javne razprave in prek netransparentnih diplomatskih kanalov, trajne posledice za državo. Končna rešitev tega vprašanja bo namreč po njihovem prepričanju pokazala ne le, kaj je Dodik v Washingtonu morda dosegel z dragim lobiranjem, temveč predvsem to, ali je Bosna in Hercegovina sploh še ohranila sposobnost odločanja o sami sebi.

Med možnimi kandidati za naslednika Christiana Schmidta na mestu visokega predstavnika mednarodne skupnosti se omenja tudi ime slovenskega odvetnika Romana Završka, ki je v ponedeljek za N1 potrdil, da sta ga na to mesto predlagali odvetniški zbornici obeh tamkajšnjih entitet.

"V veliko čast si štejem, da so me izbrali in da tuja država predlaga tujega državljana za takšno funkcijo. Prav tako si štejem v čast, da je država, v kateri se postavlja visoki predstavnik, sploh prvič izrazila svojo voljo. Do sedaj so bili namreč vsi visoki predstavniki imenovani brez posvetovanja z njo. Če bo postopek izpeljan in bom imenovan, bom ta položaj z veliko odgovornostjo tudi prevzel," je dejal Roman Završek.